1. Kaj smo naredili?

V različnih evropskih državah smo raziskali:

  • izobraževanje na področju lahko razumljivega jezika in
  • praktično delo na področju lahko razumljivega jezika.

 

Pripravili smo anketo

za strokovnjake za lahko razumljiv jezik.

Anketa je bila v več jezikih.

Anketa je bila na spletu.

 

Anketo smo poslali strokovnjakom.
Ti strokovnjaki:

  • predavajo o lahko razumljivem jeziku,
  • prevajajo in prirejajo besedila,
  • pišejo besedila,
  • svetujejo in ocenjujejo.

Strokovnjaki so nam povedali:

  • svoje osebne podatke,
  • ali so se izobraževali o lahkem branju,
  • kako delajo lahko razumljiva besedila,
  • kako postajajo boljši

(rečemo, da razvijajo veščine),

  • kaj je pri izobraževanju uporabno.

 

2. Kakšne rezultate smo dobili?

Na anketo je odgovorilo 128 strokovnjakov.

74 odstotkov strokovnjakov je bilo ženskega spola.
To pomeni,
da je odgovorilo precej več žensk kot moških.

 

Večina strokovnjakov je bila starih med 50 in 59 let.

Večina je študirala jezike, novinarstvo
ali komunikacijo.

Večina strokovnjakov je poučevalo
lahko razumljiv jezik ali lahko branje.

 

Večina strokovnjakov se je izobraževala o lahkem branju.

Vendar takega izobraževanja običajno ni na univerzah.

Strokovnjaki so zato znanje dobili:

  • v podjetjih, kjer delajo,
  • na delavnicah.

 

Strokovnjaki so rekli:

  • da ne delajo v skupinah,
  • da sodelujejo s končnimi uporabniki-bralci,
  • da so pripombe končnih uporabnikov koristne,
  • da pripombe končnih uporabnikov upoštevajo

v svojih besedilih.

 

Strokovnjaki razvijajo svoje veščine na različne načine:

  • pridobivajo izkušnje,
  • sodelujejo z drugimi strokovnjaki,
  • sodelujejo s končnimi uporabniki,
  • sodelujejo na konferencah, delavnicah in drugih srečanjih,
  • berejo (na primer priporočila).

 

Strokovnjaki pravijo,

da je pri izobraževanju najpomembnejše to:

  • naloge za pisanje besedil,
  • sodelovanje z drugimi strokovnjaki,
  • vaje in preverjanja.

 

Strokovnjaki menijo,

da je zelo dobro poznati:

  • vrste ovir in potrebe ciljnih skupin,
  • osnove, priporočila in standarde lahkega branja.

 

3. Za koga so ti rezultati uporabni?

Na osnovi teh rezultatov smo se odločili,

kaj bomo vključili v izobraževalni načrt pri projektu EASIT.

 

Celotno poročilo lahko preberete
na spletni strani projekta EASIT.

Zanimivo je za učence lahkega branja in za raziskovalce.

 

Celotno poročilo je koristno,

če želite:

  • anketo narediti tudi v drugih državah,
  • poznati izkušnje strokovnjakov,
  • narediti sociološko raziskavo na tem ali kakem drugem področju.

 

Če imate kakšno vprašanje,

lahko pišete Elisi Perego:

eperego@units.it.